
Neželjeni ali celo škodljivi vedenjski vzorci se včasih razvijejo kot odziv na psihološko travmo. Naučimo se reagirati in obnašati na načine, ki so nam pomagali premagati travmatično izkušnjo in so bili v tistem trenutku koristni, vendar nam na dolgi rok škodujejo.
Če počneš katere izmed teh 5. stvari, obstaja velika možnost, da še vedno deluješ pod vedenjskim vzorcem preživete travme iz preteklosti.
1. IZOGIBANJE SOCIALNIM STIKOM
Travma škoduje samozavesti žrtev in negativno vpliva na njihov pogled na svet. Socialni umik kot odziv na travmo se lahko kaže kot zmanjšan čas, preživet z ljubljenimi, pomanjkanje truda, da bi ostali v stiku, odklanjanje povabil na druženja in nervoznost, ko se žrtvi travme nekdo preveč približa. Žrtve pogosto svet dojemajo kot nevaren, druge ljudi kot zlonamerne in ne vredne zaupanja, sebe pa kot poškodovane in nevredne.

2. NENADZOROVANI IZBRUHI
Ljudje, ki so preživeli travmo, lahko druge ljudi od sebe odrivajo tudi s pretiranimi izbruhi jeze in agresije. Bes je pogost odziv na travmo in lahko vztraja še dolgo po preživeti travmi. Le ta se pojavi kot jeza nase zaradi tega, kar se je zgodilo, na druge, ker tega niso opazili ali ukrepalu prej, ali jezo do sveta nasploh. To jezo pogosto spremljajo žalost, strah in tesnoba. Vse to lahko naredi osebo neverjetno čustveno nestabilno.
3. PRETIRANO ZAKOPAVANJE V DELO
Ljudje kot odziv na travmo pogosto uporabljaji svoje delo kot način, da se zaposlijo in se izognejo razmišljanju o preživeti travmi in težkim čustvom. Preobremenjenost z delom ublaži težke misli in osebi omogoča, da se izogiba soočanju z nezaceljenimi ranami.
4. OHROMELOST
Ohromelost je pogost odziv na travmo, še posebej, če je narava travme vodila žrtev do prepričanja, da je bolje, če se naredi čim bolj nevidno ali se ne odziva. To lahko vključuje možgansko meglo, čustveno otopelost, težave pri odločanju ali ukrepanju in paralizirajoč strah pred preizkušanjem novih stvari. Ljudje s tem odzivom na travmo lahko za pobeg uporabijo svojo domišljijo in fantaziranje, ter se mentalno ločijo od stresnih ali bolečih situacij.

5. PRETIRANO UGAJANJE DRUGIM
To je pogosto spregledan odziv na travmo. Nanaša se na vedenje, katerega cilj je zadovoljiti ali pomiriti druge, da bi se izognili konfliktu, škodi ali stresu. Raziskave kažejo, da se ljudje, ki so preživeli zlorabo in travmo v otroštvu, pogosto naučijo ugoditi osebi, ki jim grozi in jo osrečiti, da se počutijo varne. Nekateri znaki vključujejo: delanje stvari za druge, ki jih ne želijo, pretirano opravičevanje, težave pri izražanju lastnih potreb in občutkov, ter občutek krivde ob pomoči drugih.
Če želiš v življenju napredovati, se moraš soočit s preteklo travmo. Le tako lahko prevzameš vajeti v svoje roke in zaživiš življenje tako, kot si ga želiš. Za predelovanje pretekle travme ti je v ogromno pomoč lahko regresoterapija. S pomočjo regresoterapije lahko pretekle dogodke pogledaš na drugačen način in dosežeš, da te preteklost ne zavira več. Več o regresoterapiji pa preberi TUKAJ.