To sem prebrala v eni objavi na spletu in dalo mi je misliti. Ali ženske, ki se strogo držijo začrtanih diet res izgubijo radost?

Zanimivo, sem si mislila in pričela razmišljati o svojem preteklem prehranjevanju in počutju.
Če prevrtim čas nazaj, na mojo pot hujšanja… 1. leto, ko sem uvedla le hojo v hribe je bilo moje mentalno počutje povsem ok, kar se tiče radosti in doživljanja občutkov pozitivnih čustev.
V naslednjem letu, ko sem dodala strogo dieto, pa so se počasi tekom leta pričele razvijati moje čustvene stiske in prav zares lahko rečem, da sem izgubila radost.

A ne bi vsega pripisala le hrani, še posebno ne sladkorju. Strogost do sebe si s tem, ko želimo dokazati našo moč in vztrajnost lahko precej škodujemo, saj nas je strah, da bi zašle nazaj na staro pot in prehitro lahko zaidemo v ekstrem. Pa naj gre za ekstrem pri dieti ali športu. Da vzdržujemo zdravo telo in zdrav um, noben ekstrem ni dober. Ne, ko gre za uživanje sladkorja, ne, ko gre za izločanje le tega iz prehrane.

Vsekakor je zelo dobro, da iz prehrane izločemo procesiran sladkor. Kos sadja ali dva, (pa tudi košček temne čokolade ali doma pripravljene sladice), pa nikakor ne bodo ogrozile tvojega zdravja ali napredka pri izgubi kilogramov. Pravzaprav ti bodo še pomagali.

Zdrav odnos do sebe, ti avtomatsko prinaša zdravo telo. Zdrav odnos do sebe pa zajema celoto, tako fizično, kot energetsko telo.