Panični napad: Običajno se zgodi nenadoma, brez očitnega sprožilca, občutki pa so izjemno intenzivni. Ne traja dolgo, najpogosteje nekaj minut, v nekaterih primerih tudi dlje. Najpogostejši simptomi in znaki so tresenje, težko dihanje, razbijanje srca, omotica, slabost, znojenje, mravljinčenje, bolečina v prsnem košu, vročinski valovi, občutek, kot da nisi v svojem telesu. 

Tesnoba (ali anksioznost): Običajno nastaja postopoma in lahko traja mesece, pri nekaterih celo leta. Lahko rečemo, da se stopnjuje v določenem časovnem obdobju in je močno povezana s pretirano zaskrbljenostjo zaradi resnične ali zaznane nevarnosti. Najpogostejši simptomi in znaki so nerazložljiv nemir, utrujenost, mišična napetost, razdražljivost, težave s koncentracijo, omotičnost, povečan srčni utrip. Posamezniki jo doživljajo kot stalno prisotno. Čeprav so nekateri simptomi precej podobni tistim pri paničnem napadu, so bistveno manj intenzivni in izraziti. 

Kaj so lahko sprožilci tesnobe in paničnih napadov? 

Najpogostejši sprožilci so:

  • neprestani konflikti z domačimi,
  • dolgotrajni stres v službi ali šoli,
  • socialne situacije,
  • pritiski vrstnikov in močna želja po ugajanju,
  • različne vrste fobij,
  • spomin na travmatično izkušnjo,
  • kronične bolezni,
  • astma,
  • kofein,
  • uživanje drog alkohola …

Hitra rešitev: s hladno vodo aktivirajte parasimpatični živčni sistem

Tesnoba nas pogosto spravi v neprijetno stanje. Vendar pa je evolucija poskrbela za mehanizem, ki nam pomaga, da se pomirimo. Ko smo tesnobni, je aktiven simpatični živčni sistem.

Če ste že kdaj doživeli panični napad veste, kako močno vpliva na srce, ki začne biti hitreje, neenakomerno ali pa imate občutek teže na prsih. To je posledica tega, da živčni sistem deluje v hiperaktivnem načinu. Tesnoba aktivira simpatični živčni sistem. Vendar pa obstaja še parasimpatični živčni sistem, ki uravnava srčni utrip in dihanje ter telo ohranja v stanju počitka in obnavljanja.

Vagusni živec, ki nadzoruje parasimpatični živčni sistem, povezuje možgane z ostalim telesom in med drugim uravnava srčni utrip ter dihanje. Hladna voda, v katero se potopimo ali s katero si umijemo obraz, hitro umiri tesnobne občutke.  Aktivacija potopnega refleksa nam ponuja način za takojšnje umiritev preveč aktivnega živčnega sistema.

Naslednjič, ko boste občutili tesnobo ali panični napad, poskusite eno od spodnjih tehnik:

  • Napolnite veliko skledo s hladno vodo in, medtem ko zadržujete dih, potopite obraz za nekaj sekund. (Če vam je neprijetno zadrževati dih dolgo, bodisi fizično ali mentalno, poskusite eno od spodnjih možnosti.)
  • Poskusite zaključiti naslednje tuširanje s nekaj sekundami hladne vode.
  • V vrečko položite ledene kocke in jo pritisnite ob obraz, medtem ko zadržujete dih od 6 do 8 sekund (prepričajte se, da vrečka pokriva vaše oči in prostor nad ličnicami). Postopek ponovite po potrebi. Prav tako lahko uporabite vrečko z zmrznjenim sadjem.

V komentar mi zaupaj, ali pri tebi katera od teh tehnik deljuje.

Če pa se želiš znebiti tesnobe in paničnihg napadov, ali omiliti njihovo pogostost na dolgi rok, pa potrebuješ reset svoje podzavesti. To pa ti lahko ponudi HIPNOTERAPIJA.