
Ženska, ki je v odnosih kritična, zadržana, odrezava in ima potrebo po nadzoru, kaže na to, da se ne počuti varno, zato okrog sebe ustvari nekakšen ščit.
Svojo ranjenost na takšen način ranjena ženska pokaže v partnerskem odnosu, kjer kaže pretiran nadzor nad moškim. Takšna ženska ni pripravljena na zdravo komunikacijo, saj bi to od nje zahtevalo soočanje s svojimi ranami, od katerih s takšnim odnosom beži.

Če ženska nenehno obsoja in kritizira moškega, ga bo s tem odrinila stran, saj moški z zdravo energijo tega ne bo želel tolerirati. Posledično bo lahko samo v razmerju z moškimi, ki imajo prav tako veliko nezaceljenih ran.
Ne dovoli, da boleča preteklost uničuje tvojo sedanjost.
Pretekle izkušnje te vsekakor zaznamujejo in ne boste se jim mogle izogniti, se delati, da jih ni bilo, jih poskušali pozabiti in odriniti iz zavesti.
Česar ne veš, ne boli, si reče marsikdo, vendar to nikakor ne drži. Česar ne veš, še bolj usmerja tvoje življenje in ti prinaša boleče dogodke, da bi končno dojela, kaj je bolečina, pred katero bežiš. Zato česar ne veš, boli še bolj.

V tvoje življenje bodo vedno znova prihajali ljudje, ki ti bodo prebujali to bolečino do trenutka, ko ne boš več bežala pred njo, ampak jo boš objela s sočutjem in si jo dovolila izjokati. Šele nato se boš lahko poslovila od boleče preteklosti, zacelila stare rane in začela živeti nekaj novega.
Ženskam se največkrat ne sanja, da se za vsemi njihovimi razbolelimi odnosi v sedanjosti skriva bolečina otroštva, ki potrpežljivo čaka na razrešitev.
Kot deklica nisi imela prostora za raziskovanje, kaj te veseli, česa si želiš, v čem si dobra. Nisi imela moči, da bi se zoperstavil odraslim, ki so v svojem razbolelem svetu spregledali stisko, talente in zanimanja male deklice. Naučila si se, da tvoje stiske niso pomembne, počasi si pozabila, česa si se veselila. Zdaj kot odrasla ženska še vedno slediš željam in ciljem drugih. Ostajaš na robu. Slediš sistemu, slediš pričakovanjem okolice. Počasi se vse več žensk sooča z depresijo, nezadovoljstvom, anksijoznostjo, izgorelostjo…. Čutijo, da nekaj manjka, da nekaj ni v redu, a ker niso v stiku z bolečino deklice v sebi, največkrat ne vedo, kaj narediti, kako se lotiti reševanja položaja, v katerega so bile potisnjene.

Zato drage dame, poglejmo vase, katera bolečina se nam prebuja v odnosu in kaj lahko storimo, da jo sočutno objamemo. Je to osamljenost. Se počutite popolnoma same, čeprav je nekdo ob vas. Namesto da napadate partnerja, kako je nemogoč in kaj vse dela narobe, se ustavite in najprej samo začutite bolečino osamljenosti. Kako boli, ko nikogar ni. Kako boli, ko imaš občutek, da nikogar ne zanimaš zares. Kako te je strah, ker ne veš, ali je sploh mogoče, da bi te kdo zares razumel, ali sploh obstaja kdo, ki bi ga zares zanimala. Naj pride bolečina, objemite jo s sočutjem. Majhna deklica ni imel nikogar, da bi jo potolažil. Ti pa zdaj lahko potolažiš tisto majhno deklico, ki še vedno ranjena prebiva v tebi.
Zato se vedno znova sprašuj, kaj jo boli, česa si želi, da boš lahko nosila lastno bolečino, da boš o njej sposobna spregovoriti tudi z drugimi, brez obtoževanja, le v drži ranljivosti. In ko smo sposobni ranljivosti, se zgodijo najlepše stvari. Ljudje nas lahko začutijo, nam pridejo naproti in pomagajo zaceliti naše rane. Lepo je graditi odnose, v katerih je vsak zaradi sebe, svoje rasti, kjer mu je lepo in kjer skupaj gradita prostor varnosti in sočutja.
Zavedaj se, nikoli nisi zares sama!